
Skoraj 400 metrov pod norveškim morjem nastaja najdaljši in najgloblji podmorski cestni predor na svetu. Izjemno tehnično zahteven projekt bo močno skrajšal čas potovanja in nadomestil nekatere trajektne linije, do predvidenega odprtja pa bo po najbolj optimističnem scenariju minilo še osem let.
Na Norveškem nastaja najdaljši in najgloblji podmorski cestni predor na svetu. Predor Rogfast, dolg 27 kilometrov, bo skrajšal potovalni čas med večjimi mesti in olajšal vključitev na avtocesto brez trajektnih povezav ob zahodni obali države, poroča CNN.
Na najglobljem delu bo potekal 392 metrov pod morsko gladino.
Gradnja se je začela januarja 2018, a so jo konec leta 2019 zaradi pričakovanega presežka stroškov prekinili in projekt reorganizirali. Dela so se nadaljevala konec leta 2021, zaključek pa je predviden za leto 2033.
Ocenjena skupna vrednost projekta je približno 25 milijard norveških kron (okoli 2,1 milijarde evrov).

Gradnja predora Rogfast bo skrajšala potovalni čas med Bergnom in Stavangerjem, drugim in četrtim najbolj naseljenim norveškim mestom, za približno 40 minut ter močno olajšala vsakodnevno vožnjo.
Predor bo imel dve ločeni cevi, vsaka pa bo imela dva pasova, namenjena izključno cestnemu prometu. Približno na polovici tunela bo 260 metrov globoko pod površjem dvojni krožiščni priključek, ki bo povezoval stranski predor do otoka Kvitsøy, najmanjše občine na Norveškem.
Predor bo opremljen tudi z ukrepi za zaščito voznikov pred onesnaženjem zraka. Na voljo bo tudi sistem za sprotno obveščanje o incidentih, ki bo zaznaval okvare, zastoje in druge dogodke, promet pa bodo spremljale kamere in radarji.

Rogfast bo krajši, a globlji
Trenutni ima naslov najdaljšega predora s podmorskim delom japonski železniški predor Seikan, dolg 53,85 kilometra. Njegov podmorski del meri 23,3 kilometra.
Železniški Kanalski predor med Anglijo in Francijo je dolg 50,46 kilometra, a ima daljši podmorski del, dolg 37,9 kilometra.
Rogfast bo sicer krajši, vendar bo potekal precej globlje pod morsko gladino kot Seikan ali Kanalski predor, ki dosežeta največjo globino 240 oziroma 115 metrov.

Toleranca le za petcentimetrsko odstopanje
Kot večina sodobnih predorov se tudi Rogfast gradi hkrati z obeh koncev, cilj pa je, da se ekipi srečata na sredini z odstopanjem največ petih centimetrov.
Za dosego takšne natančnosti so potrebne izjemno skrbne meritve z laserji in drugo napredno opremo. Vrteči se laserski skener z ogledali meri novoodkopani del predora in zbira dva milijona podatkovnih točk na sekundo, da ustvari "digitalni dvojček" predora. Ta digitalni model se nato primerja z načrti, da se odkrijejo morebitna odstopanja.

Petcentimetrska toleranca je med najstrožjimi na svetu, a lahko prihrani čas, denar, odpadke in emisije s preprečevanjem napak: "Če odstopiš od načrta, nastane ogromno dodatnega materiala, ki ga je treba odstraniti in nato ponovno nasuti – to pomeni tovornjak za tovornjakom. Zato ne gre le varnostni, ampak tudi izrazit finančni dejavnik," je za CNN razložil Burkhard Boeckem, tehnični direktor podjetja Hexagon, ki izvaja meritve za predor.
Del večje prenove, ki bi razpolovila potovalni čas
Rogfast je del obsežnega prenavljanja obalne avtoceste E39, ki v dolžini 1.100 kilometrov povezuje Trondheim na severu s Kristiansandom na jugu. Danes vožnja po celotni trasi traja 21 ur in vključuje sedem trajektov. Cilj projekta je odstraniti vse trajektne povezave z gradnjo mostov in predorov ter prepoloviti čas vožnje. Zaključek celotne modernizacije ni predviden pred letom 2050.
Rogfast velja za enega najambicioznejših in tehnično najzahtevnejših delov tega načrta, pri čemer ni šlo vse gladko, je pojasnila Anne Brit Moen, vodja projekta pri mednarodnem gradbenem podjetju Skanska, ki gradi severni, najgloblji del predora.

"Glavni izziv je bil doslej najti dovolj učinkovite metode za injektiranje in tesnjenje kamnine. Trenutno smo 300 metrov pod morsko gladino in že imamo precejšnje vdiranje slane vode v sistem predorov. Ker bomo šli vse do 392 metrov globine, se osredotočamo na iskanje najboljših metod za varno in učinkovito delo," je še dejala.
Čeprav bodo z ukinitvijo trajektov določene zaposlitve izgubljene, bo Rogfast lokalni skupnosti omogočil boljši dostop do drugih delovnih mest, izobraževanja in javnih storitev, kar bo po besedah vodje projekta pozitivno vplivalo tudi na lokalno gospodarstvo in ribiško industrijo, saj se bodo stroški logistike zmanjšali, podjetja pa bodo lahko delovala na širšem območju.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Kaj se skriva na koncu petih minut neprekinjenega smeha?
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje